La Ottanta
10. - 11. april 2026
Na Karpo imamo svoj novi dom Marini Portorož, zato se letos udeležujemo drugih regat kot pretekla leta, ko smo bili še v Biogradu na moru. Komaj 30 NM stran, na italijanski strani, leži Caorle, kjer njihov navtični klub Circolo Nautico Porto Santa Margherita prireja več zanimivih spomladanskih regat. Tokrat je bila na vrsti La Ottanta (80NM).
Na startni listi je bilo 71 jadrnic. Mi smo nastopili v kategoriji ORC, v resni konkurenci 30 jadrnic. Ob pregledu štartne liste smo presenečeno ugotovili, da je naša barka med največjimi, in da je med prijavljenimi kar 27 dvojic. V veliki večini so nastopile italijanske posadke.
Naš vikend se je začel v petek z dopoldanskim treningom in popoldansko plovbo do mesta Caorle. Navdušeni smo bili nad prijetnim vetrom, ki nam je omogočil, da smo celotno pot jadrali, od začetka v veter, nato pa smo namestili prednje jadro Code 0. Noč smo preživeli na sidru, v bližini vhoda v marino, saj je za ta del italijanske obale značilno izrazito plimovanje. Z našim ugrezom vstop v kanal ni bil mogoč.
V soboto zjutraj se je potrdilo, da smo v družbi dobrih jadralcev. Startna linija je bila uravnotežena, vzdušje mirno – brez zapletov in kričanja, kar je pri regatah redkost. Pihala je burja s hitrostjo komaj 5 vozlov in lažje jadrnice so nam hitro pobegnile v smeri proti Gradežu, kjer je bila prva obračalna boja. Sledila je tranzicija v jugo, ki smo jo odjadrali bolje od drugih jadrnic in z genakrom pridobili vsaj 10 mest. Eden tistih trenutkov, ko se posadka samo pogleda in nasmehne. Dober ritem jadranja z vetrom smo nadaljevali do boje Paloma.
Nato je sledilo jadranje v veter do boje Vida pred Piranom, kjer smo nekaj mest spet izgubili. Hitrost smo imeli solidno, kot jadranja pa je bil slabši od drugih jadrnic in bolj ostro v šibkem vetru enostavno ni šlo. A pri boji nas je čakala priložnost - dvig genakra. Manevar smo izvedli brezhibno in v trenutku spet prehiteli tri jadrnice. Nazaj proti boji Paloma smo jadrali z vetrom. Kmalu smo se pripravili na spust genakra, saj je bil ta odsek relativno kratek, nato pa je padla ideja, da bi preizkusili meje novega genakra A1.5. Presenečeni smo bili nad učinkovitostjo jadra pri ostrem kotu jadranja. Test je bil zelo uspešen. Padla je noč, veter je slabel, prišla je nova tranzicija v šibko burjo, ki nas je potiskala do boje Grado in proti Caorlam. Skozi temo smo jadrali zbrano in samozavestno ter tranzicijo »ujeli« v nulo. Polovica posadke se je na tej točki odpravila na zaslužen počitek, budni del pa je odlično jadral ob obali proti cilju. Ob menjavi izmene so se fantje pohvalili z odličnimi koti obratov tik ob obali.
Malo pred 4. uro zjutraj smo po 19 urah jadranja prečkali ciljno linija, ki bi lahko bila bolje označena in smo jo skoraj zgrešili, a to je edina kritika na sicer odlično organiziran dogodek. Takoj za ciljno linijo nam je organizator pripeljal ekstra steklenico šampanjca, ki je bila izpita še preden smo obrnili proti Portorožu. Pred nami je bilo še nekaj ur jadranja in motoriranja do domače marine.
V kategoriji ORC smo zasedli 2. mesto, zmagala je jadrnica Cookson 50 Forever K, krmaril je Claudio Bernoni. Skupno v ORC smo bili 11, tudi skupno je zmagala »jurilica« Forever K, nihče ji ni prišel niti blizu.
V vetrovih od 2 do 8 vozlov smo dosegli, kar se je dalo. Bolj dragocena od samega rezultata je bilo uživanje ob lepem jadranju in dobri družbi ter nekaj jasnih idej za izboljšave, ki jih bomo preizkusili na prihajajočih regatah. Učenje se nikoli ne konča in to je eden največjih čarov jadranja.
Jadrali smo: Maks, Miha, Jan, Lovro, Urška, Primož, Filip