Ogled zaključka Ocean Race Europe v Črni Gori
V začetku septembra 2025 smo iz Pule izpluli proti Črni Gori, da bi si v živo ogledali zaključek regate Ocean Race Europe, ene najprestižnejših regat sodobnega offshore jadranja.
Ocean Race Europe
Ocean Race Europe je ena najprestižnejših offshore regat sodobnega jadranja. Združuje evropske etape in na start pripelje najboljše jadralce ter tehnološko najnaprednejše jadrnice razreda IMOCA. Te 60-čeveljske karbonske barke so vrhunec jadralskega znanja – izjemno hitre, tehnično dovršene in zasnovane za najtežje oceanske razmere.
Tekmovalo je sedem ekip, ki so združevale izkušene jadralce preteklih edicij Vendée Globe in Ocean Race. Med potjo so jadralci prečkali Baltsko in Severno morje, Rokavski preliv, Atlantski ocean in Sredozemlje, preden so prvič v zgodovini regate vstopili v Jadransko morje.
V želji, da bi od blizu videli te barke in spoznali ene izmed najboljših offshore jadralcev sveta, smo se s Karpo odpravili vse do Tivata v Črni Gori in nazaj.
Transfer Pula - Tivat
Plovbo proti Črni Gori smo zasnovali kot Offshore Research Project – raziskovalno jadranje, namenjeno testiranju možnih postavitev in trima jader in novih idej, ki jih lahko uporabimo pri lastnih projektih in regatah.
Veter in navdih sta nas iz Pule ponesla po mimo Kornatov in Visa, vse do Palagruže in otoka Lastovo. Eden izmed zanimivejših manevrov je bil metuljček, pri katerem smo na sprednjo pripono hkrati dvignili dve genovi. Privetrno smo podprli s tangunom, zavetrno pa smo trimali klasično s škotami. Postavitev omogoča hkratno 'rolanje' obeh jader, zato ima velik potencial pri močnejšem vetru in globokem kotu. Za dodatno vajo in zabavo smo jadri menjali še za genaker.
V jutranjih urah smo po prijetni noči jadranja prispeli v Črno Goro. Mejne formalnosti smo v Zeleniki opravili presenetljivo hitro, dan pa smo preživeli na boji, kjer smo postorili nekaj manjših popravil in izboljšav na barki.
Medtem so se jadrnice Ocean Race Europe hitro približevale cilju. Vodilna ekipa Biotherm je imela do ciljne črte še približno 40 navtičnih milj, prihod pa je bil predviden za pozne nočne ure. Odločili smo se, da jih gremo sprejeti na cilju.
Sprejem bark na cilju
Ponoči, 15. septembra, smo izpluli proti vhodu v Bokokotorski zaliv, kjer je bila postavljena ciljna črta pete etape Ocean Race Europe in na trackerju spremljali IMOCA jadrnice, kako se bližajo cilju in nam.
Ko so barke prihajale v cilj, smo se jim pridružili na vodi – vriskali smo, trobili, ploskali in z njimi praznovali njihov uspeh. Z največjim navdušenjem smo pozdravili zmagovalne ekipe Biotherm, Holcim in Malizia. Enkrat smo prižgali tudi baklo, ki je rdeče osvetlila dogajanje okoli nas, in v tistem trenutku je vse skupaj dobilo skoraj mitski pridih. Bil je izjemen, nepozaben trenutek, ko smo lahko delili radost z najboljšimi offshore jadralci sveta.
Naslednji dan smo obiskali Ocean Race Live Park in si ogledali privezane barke. Dvajset minut smo sedeli na pomolu in jih le opazovali – linije, detajle, tehnične rešitve in sledove oceanskega jadranja. Jadralcev tam nismo opazili, smo pa ugotovili, da za vsako ekipo stoji še podporna ekipa. Videli smo zanimive načine prestavljanja pospravljenih jader z barke na pomol s pomočjo škripčevja in poskušali ugotoviti, koliko tehtajo njihova jadra v primerjavi s tistimi, ki jih imamo na Karpo.
Spoznavanje jadralskih legend
V naslednjih dneh smo imeli priložnost pobliže spoznati nekaj najboljših offshore jadralcev na svetu. Dopoldne smo se odpravili do pomola, kjer so bile privezane jadrnice, in tam ugotovili, da imajo skiperji prav v tistem trenutku sestanek pred priobalno regato. Ko so ga zaključili, smo izkoristili priložnost za osebna srečanja.
Pogovori so bili sproščeni, a hkrati polni znanja in izkušenj. Postavljali smo vprašanja, poslušali zgodbe z oceanov in dobili vpogled v razmišljanje ljudi, ki živijo in dihajo z dolgimi offshore plovbami. Fotografirali smo se z Borisom Herrmannom, Maks in Peter pa sta se zapletla v daljši pogovor s Pip Hare, ki je bila izjemno odprta, dobre volje in radodarna z deljenjem izkušenj. Kmalu zatem smo spoznali še Cole Brauer, katere solo plovbo okoli sveta smo spremljali z velikim zanimanjem. Z veseljem si je vzela čas in z nami delila dragocene nasvete. Občutek ob teh srečanjih je bil resnično nepozaben.
Nato smo vsi izpluli, mi na Karpo in oni vsak na svoji IMOCI. Udeleženci regate so imeli dan, namenjen sponzorjem, zato so se zaradi šibkega vetra večinoma vozili na motor z dvignjenimi jadri, nekateri pa so se celo sproščeno vlekli za barkami v morju. Mi smo se odločili za nekoliko bolj ambiciozen pristop – dvignili smo genaker in v sapici približno šestih vozlov celo prehiteli barko Be Water Positive, kar je Pip iskreno navdušilo.
Zaključno priobalno regato smo nato spremljali neposredno z morja in tako zaključili celotno izkušnjo z neverjetnim razgledom.
